| (6) |
Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 25. člena
, iz 27. člena
27. člen:
| (1) |
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
|
| (2) |
Boniteta vključuje zlasti:
|
| |
| 1. |
uporabo osebnega vozila za privatne namene,
|
| 2. |
nastanitev,
|
| 3. |
posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
|
| 4. |
popust pri prodaji blaga in storitev,
|
| 5. |
izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
|
| 6. |
zavarovalne premije in podobna plačila,
|
| 7. |
darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
|
| 8. |
pravico delojemalcev do nakupa delnic.
|
|
| (3) |
Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.
|
| (4) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.
|
| (5) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.
|
| (6) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona.
|
| (7) |
Za boniteto se ne šteje uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu.
|
| (8) |
Za boniteto se ne šteje uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
|
| (9) |
V primeru, če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 10.000 tolarjev. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
|
| (10) |
Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 tolarjev. Določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
|
, iz šestega odstavka 79. člena
6. odstavek 79. člena:
| (6) |
Nadomestila iz 2. točke četrtega odstavka tega člena
2. točka 4. odstavka 79. člena:
| |
| 2. |
vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika;
|
|
vključujejo zlasti:
|
| |
| 1. |
zagotavljanje proizvodov in storitev imetniku deleža, po ceni, nižji od primerljive tržne cene;
|
| 2. |
odpis dolga imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu; šteje se, da je dolg ali preostali del dolga odpisan, če imetnik deleža ali njegov družinski član vsako leto od nastanka dolga ne odplača dogovorjene obveznosti in v vsakem primeru vsaj 20% vrednosti celotnega dolga;
|
| 3. |
druge dohodke, ki imajo naravo bonitet v skladu s 27. členom
27. člen:
| (1) |
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
|
| (2) |
Boniteta vključuje zlasti:
|
| |
| 1. |
uporabo osebnega vozila za privatne namene,
|
| 2. |
nastanitev,
|
| 3. |
posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
|
| 4. |
popust pri prodaji blaga in storitev,
|
| 5. |
izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
|
| 6. |
zavarovalne premije in podobna plačila,
|
| 7. |
darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
|
| 8. |
pravico delojemalcev do nakupa delnic.
|
|
| (3) |
Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.
|
| (4) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.
|
| (5) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.
|
| (6) |
Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona.
|
| (7) |
Za boniteto se ne šteje uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu.
|
| (8) |
Za boniteto se ne šteje uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
|
| (9) |
V primeru, če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 10.000 tolarjev. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
|
| (10) |
Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 tolarjev. Določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
|
tega zakona, ki jih prejme imetnik deleža ali njegov družinski član na podlagi lastniškega deleža.
|
|
ter iz tretjega odstavka 90. člena
3. odstavek 90. člena:
| (3) |
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena
2. odstavek 90. člena:
| (2) |
Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala. Za izgubo se ne šteje negativna razlika, ki je posledica valorizacije kapitala iz petega odstavka 91. člena
5. odstavek 91. člena:
V zakonih se včasih pretirava s številom referenc. Zaradi hitrejšega delovanja, je tukaj globina referenc omejena na 2 nivoja.
Za branje ciljnega sklica kliknite na referenco člena v naslovni vrstici tega okvirja.
tega zakona.
|
, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke prvega odstavka 86. člena
tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:
|
| |
| 1. |
če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala, ali
|
| 2. |
če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.
|
|
tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok osebe, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ter starši in posvojitelji zavezanca.
|
